Zakoncema Rafaelu in Elizabeth Landin, ki imata trgovino s spodnjim perilom, se je nekoč ob nenavadni stranki - moškemu, ki je želel kupiti steznike in ženske nogavice zase -, porodila sijajna zamisel. Ustanovila sta klub za transvestite, kamor povečini zahajajo poslovneži, ki čez dan delajo v uglednih podjetjih in nosijo oblačila Armanija in Huga Bossa. Kot pravita lastnika, prihajajo k njima direktorji in moški, ki v podjetjih zasedajo vodilna mesta in se tako želijo sprostiti. Lastnica Elizabeth Landin je najbolj srečna, ko vidi moške, napravljene v ženske, ki jim oči kar sijejo od veselja. Člani imajo v klubu svoje garderobne omarice, lahko si privoščijo manikuro in pedikuro ali si omislijo osebno vinsko klet in zagotovijo udeležbo na posebnih dogodkih. V klub so vabljeni tudi nečlani, ki za vstopnino 27.000 tolarjev tam lahko prebijejo štiri ure, si izposodijo obleke in lasulje ter uporabljajo ličila. Transvestiti v omenjenem klubu niso takšni, kakršne prikazujeta filma Priscilla, kraljica puščave ali Visoke pete, temveč so čisto normalni. Tja zahaja tudi mož 27-letne Shantal, ki soproga, s katerim sta poročena že sedem let in imata dva otroka, velikokrat pospremi do vrat, za katerimi se on spremeni v Anxie. Kot sam rad poudarja, normalnost ne obstaja, ker ima o njej vsak svojo predstavo. V vlogi Anxie nosi črno kratko obleko, čez katero ima ogrnjen plašček iz rdečega žameta, v resnici pa je 34-letni moški z zelenimi očmi in svetlimi lasmi, ki večkrat pravi, da si nikoli ni mislil, da bo sploh lahko našel partnerko. Tudi 53-letnik z umetniškim imenom Yazzmin uživa zakonsko življenje že dvaintrideset let, doma ima štiri otroke, vendar je v večnem strahu, da kdo izmed njih ne bi razkril njegovega dvojnega življenja. Ker je družina s podeželja, bi težko razumeli in sprejeli takšnega očeta, meni. Preden je začel zahajati v klub, je imel v motelu dvajset let najeto sobo, kjer si je lahko dal duška v ženski opravi. »Včasih se začnem spraševati, ali nemara ne privlačim drugih moških, toda kakor koli že, sem heteroseksualec,« se je opisal. V Mehiki, kjer je 90 odstotkov prebivalstva katolikov in slovi kot mačistično naravnano, takšnih klubov ni ravno na pretek. Po podatkih združenja mehiških transvestitov, ki v svojih vrstah prek spleta združuje sedemsto članov, so takšni klubi zelo pogosti v Španiji, Veliki Britaniji, ZDA in Argentini, v Mehiki pa sta samo dva.