Seznam poskusov atentatov na Fidela Castra se bere kot knjiga dovtipov Cie: minirane cigare, dinamit, ki naj bi mu razstrelil brado, številni najeti morilci in več poskusov zastrupitve (ker je navdušen potapljač, naj bi mu nekoč poskušali zastrupiti masko za potapljanje), eksploziv pa naj bi mu nekoč nastavili celo v straniščno školjko. V Havani so objavili podatek, da so Castra v 40 letih poskušali ubiti kar 667-krat. To je svetovni rekord, trdijo na Kubi, zanje pa seveda krivijo Združene države Amerike. ZDA so po kubanski revoluciji 1959 postale obsedene z ubojem Fidela Castra, trdi Jose Perez Fernandez, polkovnik v kubanskem notranjem ministrstvu, ki je med letoma 1959 in 1998 tudi odkril nekaj načrtov za Castrovo usmrtitev. Fernandez za to obtožuje ameriško vlado, Cio in teroristične organizacije, ki jih financira Washington. "Te načrte je v teh štiridesetih letih kovala in pripravljala vsaka od devetih ameriških administracij", dodaja Fernandez. S terorističnimi organizacijami je Fernandez mislil predvsem na Kubanskoameriški nacionalni sklad, katerega vodje naj bi bili vpleteni v vsaj pet poskusov atentata na Castra, zadnjič leta 1998 na ibersko-ameriškem vrhu na Portugalskem. Istega leta je za New York Times spregovoril tudi kubanski imigrant Luis Posada Carriles, ki je priznal, da je pripravil vrsto bombnih napadov na hotele, diskoteke in restavracije na Kubi, pri čemer je bil ubit tudi neki italijanski turist. Cilj njegovih akcij je bil zmanjšati dotok dolarjev na ta osiromašeni otok, kamor so se zgrinjale množice turistov. Posada je tudi priznal, da je njegove akcije proti Castru financiral milijonar Jorge Mas Canosa, največji in najvplivnejši Castrov nasprotnik, ki je vrsto let vodil Kubansko-ameriški nacionalni sklad (CANF). Znano je, da ima CANF glavno vlogo v odrejanju ameriške politike do Kube, pri čemer se javno zavzema za spodkopavanje komunističnega režima. Posada je v svojo izpoved vpletel tudi Belo hišo, kjer so ga kot Castrovega sovražnika večkrat sprejeli predsedniki Reagan, Bush in Clinton. Castro je nekoč hudomušno pripomnil, da bi račun za izdatke za osebno varnost najraje poslal kar ameriški vladi.