Maddocks je njeno predstavo opazoval s cinično objektivnostjo. Zgodba je bila preveč prikladna in preveč dovršena. Zdelo se mu je, da se prizorom pozna roka doktorja Protheroa. »Naj povem naravnost, gospodična Kingsley,« je rekel zajedljivo. »Prvič, v času, ko je bil umorjen Russell Landy, se nista dobro razumela, londonski policiji pa ste rekli, da sta se. Drugič, verjeli ste, da bi bil vaš oče sposoben najeti morilca, vendar ste ga vseeno branili, češ da tega ni napravil. Tretjič, Russell in vaša najboljša prijateljica sta imela ljubezensko razmerje, vi pa o tem niste vedeli ničesar. Poleg tega je ona policiji to zamolčala. Četrtič, splavila je otroka, ki ji ga je zaplodil ali vaš tedanji mož ali pa človek, ki je pozneje postal vaš zaročenec, vendar pa o tem niste ničesar izvedeli niti vi niti londonska policija. Petič, ko ste odkrili, da sta vaš soprog in najboljša prijateljica imela ljubezensko razmerje, ste podatek zadržali zase. Šestič, vaša najboljša prijateljica, ki je imela ljubezensko razmerje z vašim možem, za katerega je vedela, da je bil umorjen, je nadaljevala staro razmerje z vašim zaročencem in ga prepričala, naj vas pusti. Sedmič, oba sta bila umorjena na podoben način kot vaš soprog, le da na različnih krajih.« Dvignil je obrvi. »Je to točen povzetek tega, kar ste nama povedali?«