Kadar se Tomažu polomi kakšen kos alpinistične opreme, rad pripomni, da pametnejši pač odneha. Tokrat je bil on modrejši od gore in po devetih dneh skrajno napornega plezanja se je tik pod vrhom Dhaule odločil za sestop. Za vrnitev v življenje, kot je sam po vrnitvi v domovino večkrat poudaril. Toda severovzhodni raz, po katerem se je spuščal proti prvemu višinskemu taboru, kjer je lahko pristal najeti helikopter, je skrival še polno nevarnih pasti. Za nameček so prav 3. novembra zjutraj, ko bi moral helikopter rešiti izčrpanega slovenskega alpinista, maoisti v zahodnem Nepalu zavzeli policijsko postajo. Seveda se je moral helikopter podrediti višjim državnim interesom in odpeljati policijsko okrepitev nad upornike. Za Tomaža je to pomenilo še eno, skrajno kritično noč v ledenem objemu Dhaule.