Murska Sobota, denimo, ima 16.656 volivcev. Na volišče jih je prišlo nekaj manj kot deset tisoč. V tej množici bi lahko našli vsaj deset ljudi, sposobnih za vodenje občine. In vendar je Anton Slavic, kandidat LDS in sedanji župan Murske Sobote, zbral peklensko visokih 84 odstotkov glasov. Ne, njegov tekmec ni bil nek lolek, tolkel se je z dr. Jožetom Magdičem, uglednim soboškim psihiatrom, nekdanjih državnim poslancem. No, dr. Magdič niti ni skrival, da kandidira bolj zaradi higienskih razlogov. Od tedaj, ko je Slavic na začetku leta 1997 na nadomestnih županskih volitvah v drugem krogu zmagal, so se razmere v prekmurski prestolnici temeljito spremenile. Domačini pravijo, da je župan v letu in pol porušil pol Sobote in jo sezidal na novo. Ko je začela stara, denacionalizirana hiša sredi mesta razpadati, lastniki, živeči v tujini, pa se z občino niso mogli dogovoriti, kaj bo s hišo, je župan najel fotografe, par neodvisnih cenilcev in rušečo se staro bajto dokončno podrl. Če bodo lastniki tožili, se bodo pa tožarili. Ko so železničarji najavili, da bodo sredi Sobote potegnili tračnice za novo železniško progo, po kateri bi furali tovorni promet, se je skorajda postavil pred najavljeno železničarsko mehanizacijo in zahteval, naj tire potegnejo okrog mesta. Ko v sveže zgrajenem občinskem bloku na začetku kurilne sezone še ni bilo plina, mrzel veter pa je že pihal čez prekmurske ravnice, je izvajalcem postavil nedvoumen rok: do večera - sicer ne bodo dobili nobenega plačila.