Dolžnost poročanja nalaga 357. člen zakona o davčnem postopku (ZdavP-1). Ta se navezuje za 68. člen zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1), ki pravi, da je potrebno od izplačanih obresti (in še nekaterih drugih izplačanih dohodkov, npr. licenčnin, dividend) odvesti in plačati davčni odtegljaj, razen v naslednjih primerih: 1. Sloveniji in samoupravnim lokalnim skupnostim v Sloveniji, 2. Banki Slovenije, 3. zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, 4. zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih ustvari s poslovanjem v poslovni enoti v Sloveniji in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če so obresti izplačane tej poslovni enoti. V vseh primerih pa je potrebno davčnemu organu o izplačanih obrestih poročati. To velja za vse vrste obresti, med katerimi so najbolj tipični primeri obresti za najeto posojilo, obresti za depozit, obresti za izdane obveznice in celo zamudne obresti. Večini slovenskih podjetij se v praksi najpogosteje pojavlja primer iz 3. točke (npr. ko bankam v Sloveniji plačujejo obresti za najeta posojila). Glede na dejstvo, da so vse slovenske pravne osebe zavezane za plačilo davka od dohodkov in da imajo zato tudi davčno številko, do plačila davčnega odtegljaja zaradi nakazila obresti slovenski pravni osebi načelno ne bi smelo priti. To pa posledično pomeni, da je potrebno poročati o vseh obrestih, ki jih pravne osebe izplačajo drugim slovenskim pravnim osebam - podjetjem in bankam.