za neodvisno Južno Rodezijo, ki jo je razglasil Ian Smith, so vzeli zakone v svoje roke in preganjajo bele veleposestnike. Kako poteka razlastitev veleposestnikov? Zjutraj se pred njihovimi hišami zbere nekaj sto ljudi in prebudi belega gospodarja z bojnimi klici: »Tujci, ven! To ni Anglija. Zlodeji, vse vas bomo pobili!« Eden izmed veleposestnikov je za angleški časopis povedal, da se je pred njegovo hišo nekega jutra znašla množica ljudi, oboroženih s kamenjem, noži in baklami, tu in tam je imel kdo tudi pištolo. Poklical je policijo, a mu je odgovorila, da nima prostih patruljnih avtomobilov za intervencijo. Ko je sonce že dobro grelo, se je množica potuhnila, veleposestnik pa je v dveh urah pripravil nujne stvari in pobegnil iz države. Za njim je prišla Grace Mugabe, predsednikova žena, in si z zanimanjem ogledovala svojo novo hišo. Generalu Msvatiju je naročala, kako naj jo uredijo. Enaka kot Grace je Mugabejeva sestra Sabine, ki ima za nameček zelo rada tudi zemljo, saj si je prisvojila ker nekaj razlaščenih veleposestev, a na njih danes raste le plevel. Mugabe je naredil veliko napako, ko je nadaljeval prisilno nacionalizacijo kljub odločitvi vrhovnega sodišča v Harareju, da je razlaščanje nezakonito, posestva pa podeljeval političnim oporečnikom in ne revnim kmetom in dninarjem brez zemlje. To je najbolj razkačilo Washington in London, vendar London pozablja, da so britanski priseljenci pred sto petindvajsetimi leti, ko so si prilastili to ozemlje, še nasilneje izganjali temnopolte Afričane z najboljše zemlje ali jim jo ukradli z izsiljenimi kupoprodajnimi pogodbami ter jih za nepokorščino obešali ali linčali. Ko je Ian Smith leta 1965 zaradi nasprotovanja angleški dekolonizacijski politiki vzpostavil svojo belo oblast in razglasil neodvisnost Rodezije, je mednarodna skupnost, ki Smithove države sicer ni priznala, uvedla proti njej sankcije, vendar brez učinka. Šele Mugabeju in Joshui Nkomu, prav tako legendarnemu voditelju v petnajstletnem protikolonialnem boju, je uspelo streti kolonialne verige, v katere je bilo vklenjeno črnsko prebivalstvo. In da bo mera polna, se je Britanija leta 1979 v pogajanjih o prenosu oblasti na črnsko večino v Zimbabveju zavezala, da bo sodelovala v zemljiški reformi z odškodninami za razlaščene veleposestnike, vendar tega ni nikdar izpolnila. Tako je posredno prisilila Mugabeja, da razlasti veleposestnike brez odškodnin, saj nima od kod vzeti denarja, vero-