Od takrat, ko sem napisal uvod k prvi izdaji knjige Delaj z glavo leta 1974, so raziskovalci človeških možganov ves čas presenečali z novimi in vznemirljivimi dognanji. Namesto stavka "Šele v zadnjih 150 letih je raziskovanje človekovega uma toliko napredovalo, da ga je vredno omenjati", s katerim sem tedaj začel uvod, bi bilo danes primerneje omeniti le zadnjih 26 let, v katerih so bila odkrita najpomembnejša spoznanja o možganih. Vsekakor je to zelo pozno, če pomislimo, da se je življenje na Zemlji začelo pred tremi milijoni in pol let. Vedeti moramo, da se človek šele zadnjih 500 let zaveda, kje je središče njegovega uma. Vendar naj nas to ne preseneča. Pomislimo na trenutek, ko nismo pozorni na to, kje ležijo možgani, in prav tedaj nas nekdo vpraša: "Povej, kje je središče tvojih občutkov, čustev, mišljenja, pomnjenja in želja!" Tako kot večina (in kakor je storil tudi Aristotel), bi povsem logično sklepali, da je možgane treba iskati tam, kjer je srce, ali pod njim v trebušni votlini, saj se na teh mestih dejavnosti uma telesno najbolj odražajo.