Kot razlaga dr. Tomori, je klasična slika depresivnosti pri mladostnikih razmeroma podobna tisti v odrasli dobi: potrtost, občutek tesnobe, ki ga mladostniki opisujejo še bolj boleče kot žalost, a tudi pomanjkanje čustev, motivov, smisla in interesov ter zmanjšanje zanimanja. »Stvari, ki so mladostnika nekoč veselile, ga ne veselijo več, tista iskra privlačnosti izgine. Prej je nekaj počel z navdušenjem, zdaj pa ne opazi, da bi se ob teh dejavnostih čustveno razgibal, zato se dejavnosti, ki so ga nekoč spodbujale, dvigovale ali sproščale, ne loteva več,« razlaga dr. Tomori. Znake depresije sogovornica razdeli v tri skupine. V prvi skupini so simptomi kognitivnih (spoznavnih) motenj, ki se kažejo kot motnja v osredotočanju misli. Mladostnik se ne more zbrati, ne more zbrano delati in pozablja stvari. To se najbolj odraža kot slabši uspeh v šoli. Naslednja skupina simptomov se veže na telo. Mladostnik je bolj utrujen, primanjkuje mu energije, lahko je bodisi nespečen bodisi spi še več in pogosteje. Somatizacija je značilna tudi za depresijo v adolescenci, pogostejša je pri dekletih, vendar se lahko kaže tudi pri fantih. Mladostnik obstoječe telesne doživlja intenzivneje in jih spremlja z večjo skrbjo. V tretjo skupino znakov spada negativen odnos do sveta in sebe, ki se kaže v razmišljanju v slogu: »Slab sem, iz mane ne bo nikoli nič, nisem vreden, da se drugi mučijo z mano, odveč sem, drugim povzročam samo težave, svet in prihodnost sta brezupna …«