Takšna ugotovitev švedskega zunanjega ministrstva ter vseh tistih posameznikov in strokovnjakov, ki so v zadnjih letih opozarjali, da slovenski medijski prostor ni uravnotežen, verjetno ni bila izrečena pavšalno, ampak je bil razlog zanjo najverjetneje v realnosti slovenskega medijskega prostora. Na eni strani smo imeli kopico medijev, ki so bili izrazito naklonjeni "levici" in takratni vladi, na drugi pa peščico medijev, ki jim je bila bližja opozicija oziroma pomladna opcija. Do danes se ta slika ni skoraj v ničemer spremenila, saj smo mediji le obrnili vlogo. Na eni strani nas je peščica, ki še naprej ostajamo bolj naklonjeni pomladni opciji (čeprav to ne pomeni, da smo do nje nekritični), ki je zdaj na vladi, na drugi strani pa je kopica medijev, ki so še vedno naklonjeni "levici" in so se z zamenjavo vlade samo preselili v opozicijo. To seveda ne pomeni, da je s takšnim opredeljevanjem kaj narobe, saj se tudi v tujini mediji delijo na tiste, ki so bolj naklonjeni vladi, in tiste, ki več pozornosti posvečajo opoziciji, težava je le v tem, da je razmerje med eno in drugo stranjo izrazito neuravnoteženo. Če je na področju tiskanih medijev, ki izhajajo tedensko in velik del vsebine posvečajo politiki, stanje med enimi in drugimi nekako uravnoteženo (na eni strani sta Demokracija in Mag, na drugi pa Mladina), je to ravnotežje izrazito porušeno pri dnevnikih s splošnoinformativno in politično vsebino. Tako sta na eni strani Delo in Dnevnik, ki sta izrazito naklonjena levici, na sredi je kot najbolj objektiven dnevnik Večer, pomladna stran pa svojega dnevnika potem, ko sta propadla Slovenec in Jutranjik, nima. Podobno stanje je mogoče opaziti tudi na področju televizij (če vzamemo samo največje, ki imajo redne dnevnoinformativne oddaje), kjer sta "levici" naklonjeni televiziji RTV Slovenija (čeprav naj bi bila neodvisna, ji to ne uspeva najbolje) in POP TV, medtem ko televizije, ki bi bila naklonjena pomladni opciji (razen deloma TV 3, ki pa ima bistveno manjšo gledanost od obeh, prav tako pa nima dnevnikov), ni. Nič boljše stanje ni na področju radijskih postaj, kjer imata prvi in drugi program nacionalnega radia, ki ga nekateri pomenljivo imenujejo tudi rdeča trdnjava, skupaj bistveno večjo poslušanost kot na drugi strani Radio Ognjišče.