Za tako korektnost pa še nikoli niso slišali pri angleških tabloidih, kjer so se odločili, da bodo sprejeli tisto, kar so jim ponudili igralci, in da ne bodo blatili tistih, ki so četrtkov polfinale dejansko izgubili. Vse lepo in prav, če bi bil Campbellov gol vsaj sporen. Vsaj tak, ki bi mnenja tistih nevtralnih opazovalcev, ki v takih situacijah veljajo za najbolj objektivne, delil v dva tabora. A jih ne. Prekršek so videli vsi, gol pa le Angleži. A 38-letna suša, po kateri je želja po kakršnemkoli reprezentančnem uspehu že prav manična, je očitno tako posušila zdravo in objektivno presojo, da si je švicarski sodnik s povsem pravično odločitvijo prisodil pravo blatenje svojega imena, poklica, časti in še bi lahko naštevali. Ti švicarski bankir - obtožuje petkova naslovnica The Suna in svoje žuganje pojasnjuje: Idiotski sodnik oropal angleške junake, pri čemer v nadaljnjem besedilu Sunovi novinarji nadaljujejo s kolektivnim zdravljenjem nacionalnih kompleksov in nogometni spektakel, ki smo si ga lahko ogledali v četrtek zvečer, spuščajo na nivo, na katerem edino relevanto vprašanje ostaja, kako se je lahko usoda tako poigrala z Angleži, da jih je okradel nihče drug kot bankir. Sun je s svojim pristopom gotovo med ranjenimi Angleži uspel (kot mu to uspe vedno) prodati zavidljivo število izvodov, kateremu se prodaja številke, ki bi za neuspeh okrivila Erikssona, Beckhama ali Vassella, ne bi mogla niti približati.