Kot logična posledica ostrega konkurenčnega boja za čim večji zaslužek je povezovanju trgovcev – ko so dobili glavno besedo v mestnih svetih – sledilo poslovno zbliževanje mest na nekem prostoru. Od 12. stoletja so začele nastajati mestne zveze. Njihov temeljni cilj je bil zaščita in pospeševanje lastne blagovno-denarne menjave ter hkrati – kolikor je bilo mogoče – odstranitev konkurence. Najbolj nazoren primer tega je postala hanzeatska zveza. Za razliko od mnogih italijanskih, nemških in francoskih zvez, ki so sodelovale z vladarji in se sčasoma zapletale v neskončne spore z mogočnimi fevdalci, je Hansa ostala strogo ekonomska povezava brez političnih primesi. Tudi v osrednji Nemčiji so se mesta v območju reke Ren povezovala v zveze za zaščito rečnega prometa pred vsakovrstnimi roparji ter za zbijanje fevdalnih carin. Kot najpomembnejša pa je tu leta 1376 nastala švabska zveza, ki je na višku štela več kot 80 mest članov in je zato lahko kljubovala bavarskemu vojvodi. Iz njene tradicije so stoletje pozneje mesta ustanovila švabsko ligo kot oporo cesarju v boju proti samovolji Bavarcev. Na vladarja so se močno opirale tudi zveze francoskih mest. Prav v Franciji je kralj v navezi z mesti uspel dodobra zmanjšati moč posamičnih fevdalcev.