Vojna ni lepa stvar. Nikoli ni bila. Vendar je lahko vsem udeležencem v tej zadnji v tem stoletju in morda prvi v naslednjem tisočletju - mislim na tisto sofisticirano televizijsko nad Jugoslavijo - v veliko tolažbo, da vsak drugi stavek na tiskovnih konferencah vsebuje izraz to avoid collateral damage. To pomeni, da eni in drugi neusmiljeno streljajo drug na drugega in pri tem izjemno pozornost namenjajo starčkom, otrokom in ženskam na tleh, ki imajo v vojaški terminologiji prav simpatično ime - stranska škoda. Potem ko je na neki kosovski cesti obležalo več kot šestdeset trupel, nam je bilo takoj jasno, zakaj toliko poudarka izogibanju stranski škodi. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če Nato in Srbi temu problemu ne bi namenjali toliko pozornosti? Ne, ne gre samo za besedno mazanje oči mednarodni javnosti. Dokazov je več koz dovolj. Odkar denimo Beograjčani s svojimi otroki prijetne pomladanske večere preživljajo na Brankovem mostu, Nato niti v sanjah ne pomisli, da bi obstreljeval ta priljubljeni strateški objekt, ki je dobil ime po Branku Ćopiču, s tega mostu je pisatelj namreč naredil samomor. Na drugi strani se skuša strahotna srbska protiletalska obramba do pičice ravnati po geslu, da je človek naše največje bogastvo, in z velikimi napori sestreljuje letala - brez človeške posadke. Vsak pilot ima mamo ali očeta, ženo ali otroke, zato bi bila sestrelitev takšnega letala srhljiva stranska škoda. Ker pa se je, kot smo videli, včasih zelo težko izogniti takšnim izgubam, so Srbi naredili vse, da v Prištini in drugih večjih mestih bombe, ki so ušle nadzoru in povzročajo nenadomestljivo izgubo človeških življenj, ne bi prizadele Albancev, zato so jih naložili na vlake in jih, dokler zadeva ne mine, poslali v Makedonijo. Tam so vsaj na varnem. Natovci na drugi strani prisegajo, da v primeru oblačnega vremena nikakor ne bi streljali, ker je kljub neverjetni tehnologiji sila težko ločiti desetnadstropno stolpnico sredi mesta od vlečnice na Kopaoniku, ta pa je pomemben strateški objekt, saj na Kopaoniku zelo rad smuča vojni zločinec Ratko Mladić. "Prav" pa je, da so zadeli begunski center, ker so vanj Srbi zaprli na stotine srbskih beguncev iz Bosne in Hrvaške. Center res ni bil primeren za normalno življenje in zdaj bodo begunci prav gotovo dobili novega in lepšega. Vsekakor pa je Beograd najbolj kriv za redke primere stranske škode. Analitiki namreč ugotavljajo, da ima Natova sofisticirana vojaška tehnologija velike težave z iskanjem in določanjem vojaških ciljev, ker Srbi razpolagajo s "primitivno" tehnologijo, in je pilotom težko ločiti traktor in kosilnico od tanka, konjsko vprego od lansirne rampe. Če pa krave zaradi pomanjkanja goriva vlečejo oklepno vozilo, je možnost napake toliko večja. Rešitev je, da Nato bolje oboroži jugoslovansko armado, predvsem z orožjem, ki ga natovci lahko zaznajo s svojimi radarji, in žalostnih poročil o stranski škodi ne bomo več brali.