Renata se tudi doslej ni kar predala. Pred meseci je potrkala na vrata lendavskega župana. Svetoval ji je, naj piše prošnje v različna podjetja, še posebej v gostinske obrate, a na lendavskem koncu razsaja gospodarska kriza: Morda je to najbolj krivo, da ni dobila niti enega (kakršnega koli že) odgovora. No ja, opravičilo za kadrovike to zanesljivo ni. Mama se je obrnila na poslanko madžarske narodnosti Marijo Poszonec. Ta je lastnoročno odnesla v Ljubljano, na ministrstvo za delo, pismo in hkrati prošnjo Volgjijeve družine za hčerkino štipendijo, a je bilo tudi to zaman. Volgjijeva Marija razočarano pove: "Saj sem klicala v Ljubljano. Pa ne enkrat! Na ministrstvu so me poslušali različni ljudje, potem pa vsi v en glas zatrjevali: ,Oprostite, jaz nisem pristojen za to problematiko.' Nihče se ni zmenil za naše težave, samo na koncu meseca sem imela visok telefonski račun. To je vse."