Izkušeno ribičevo oko med pogovorom spet opozori na temno liso v daljavi. Očitno ga vaba privlači, plava proti nam, a neverjetno lenobno, brezbrižno. Kdo ve, ali se nam bo približal ali ga bodo morske poti vodile povsem drugam? Vendar je vedno bliže in spremljevalci so zadovoljni tudi zaradi njegove velikosti. Ocenijo, da je dober primerek, vsaj meter daljši od prejšnjega, torej okrog spoštljivih štirih metrov dolg. Priplava prav do krme čolna in plošče, ki gleda čeznjo tik nad gladino, kjer stoji najbolj izurjen spremljevalec. Ogromna ribja glava je tik ob njegovih nogah, in ko pes skuša zagristi v velik kos svojega sorodnika, spretni mož hitro potegne vabo še bližje čolnu, zverina pa za njo, vendar se zadnji trenutek premisli, se rahlo odrgne ob bok čolna in odplava. Morda je naš poznavalec prehitro potegnil vabo, kajti največje zadovoljstvo za turiste je, če morska mrcina odpre rdeči gobec z ostrimi trikotnimi čekani in se zapodi za vabo. Tokrat se to, kot že mnogokrat na takih izletih, ni zgodilo, ampak veliki morski pes dobrih mer se je pognal mimo nas tako blizu, da bi se ga lahko dotaknili. In to najbolj izkušeni počnejo! Ko jih krmijo, se skušajo dotakniti njihovega nosu, in če jim to uspe, je morski pes menda kot omrtvičen.