o poligamiji, o zakonski prepovedi uživanja svinjskega mesa in prohibiciji alkohola. V Sarajevu so izginili spomeniki nekaterim vidnim književnikom, v skupščini sarajevskega kantona pa imajo muslimanski poslanci vsak petek opoldan verski obred. Kar nekaj krogov bošnjaških intelektualcev se je izreklo za islamizacijo in razglašalo Izetbegovića za očeta domovine, borca za islam in edinega vodjo. Pri nekaterih verskih skrajnežih so se pojavljale fundamentalistične ideje, njihovi prinašalci pa so bili praviloma ljudje, ki so prihajali s študija v muslimanskih državah. Bošnjaki so organizirali tudi eksplozivne muslimanske enote, ki so vključevale tudi islamske borce, muslimanske prostovoljce, ki so odkrito izjavljali, da se bojujejo za džihad. Tudi druge vladne enote so bile večinoma sestavljene iz muslimanov, uporabljale so muslimansko versko ikonografijo, zeleno barvo, arabsko pisavo, pozdrave in gesla. Skrajneži v muslimanskih enotah so pobili nekaj frančiškanih redovnikov in pravoslavnih duhovnikov. Takšna dogajanja so vzbujala upravičen občutek ogroženosti pripadnikov drugih dveh narodov v BiH, ki so se bali islamizacije ne le Sarajeva, ampak celotnega ozemlja, ki je bilo pod nadzorom Izebegovićevih vladnih sil. Strah pred islamskim teokratskim režimom je imel pri Srbih in Hrvatih morda res prevelike oči, vendar so politični in verski voditelji v časih vsakršne negotovosti na njem gradili svojo politiko, da z mobilizacijo »svojih k svojim« na nacionalni in verski osnovi homogenizirajo ljudi in jih vsaj za nekaj časa naredijo poslušne. To je uspelo srbskim, hrvaškim in bošnjaškim političnim in verskim voditeljem, posledice takšne politike pa se kažejo v stotisočih pobitih, v dveh milijonih preseljenih in cerkvah in mošejah, zravnanih z zemljo. In če se skupaj z dr. Mitjo Velikonjo vprašamo, kakšna je bila vojna v BiH, nam avtor Bosanskega religijskega mozaika odgovarja, da ni bila državljanska ali verska vojna ali celo trk civilizacij. Zgodilo se je kot že mnogokrat v zgodovini, ko so militantneži znotraj religij sejali, želi pa so gospodarji vojne. Križ in polmesec se zlahka obrneta v moč; sijaj vere, kot si ga predstavljajo verniki, v blesk rezila nad drugimi. Majhen korak je potreben od raznih mitomanskih teorij do krvavih teorij. In vsako verstvo se lahko sprevžre v najbolj brezobzirno zverstvo.