Korenine spora med Irci in Angleži na Severnem Irskem segajo daleč nazaj v 12. stoletje, ko se je na katoliškem Irskem začelo angleško gospostvo. V 17. stoletju sta Cromwell in Viljem Oranski irskim upornikom zaplenila zemljo in jo razdelila protestantskim angleškim veleposestnikom. e konec 18. stoletja se je začelo irsko nacionalno gibanje. Po državljanski vojni v letih 1919-21 je bila ustanovljena Svobodna irska država kot britanski dominion (ta je bila po 2. svetovni vojni razglašena za republiko in je izstopila iz Commonwealtha), Ulster, današnja Severna Irska, pa je ostal v Veliki Britaniji. Tu danes obstajata dve gibanji: protestanti ali unionisti želijo ostati del Velike Britanije, medtem ko si katoliki, imenovani tudi republikanci, prizadevajo za to, da bi se Severna Irska kot ena od provinc priključila Republiki Irski. Oboroženi boj katolikov, imenovan tudi boj za neodvisnost, vodi Irska republikanska armada, ki je ena najbolj brezobzirnih in najučinkovitejših terorističnih organizacij na svetu. Odgovor na njihovo gibanje so na protestantski strani Ulstrski unionisti, ki poskušajo maščevati in v enaki obliki vrniti vsako bombo, ki jo je podtaknila IRA. Na obeh nasprotnih bregovih si stojita še obe vladi, britanska in irska, in cela vrsta nacionalističnih strank, od katerih prednjači socialdemokratska in laburistična stranka Johna Humea.