Kot da bi morali Slovenci res potovati zato, da bi vsaj približno videli pravo resnico o sebi. Ali pa je težava le v tem, da je v moji dragi domovini premalo ljudi, ki so sposobni pogledati resnici v oči in se soočiti z bremenom vsakdanjika, ki ga je vse prej kot lahko nositi. Zato se vse preveč rado dogaja, da takšno slepoto izkoriščajo tisti, ki vodijo igro in jo pač prirejajo sebi v prid. Ko se po kakšnem naključju najde nekdo, ki bi lahko bil mesija, tisti torej, ki bi lahko zadeve premaknil s kritične točke, se mu že v na začetku porežejo krila. In tako ostaja vse po starem, tako kot je všeč volilnemu telesu, tisti večini, ki ne potrebuje veliko za dosego lastnih ciljev. Malce me je poneslo, morda zato, ker bi moral biti tam doma danes praznik, pa ga menda ljudje ne praznujejo, kot bi se spodobilo. Očitno jih kolektivna igra ne zanima preveč, čeprav radi poslušajo zgodbe o gospodarski rasti in čedalje večji konkurenčnosti, ki jo imamo med izbranimi. Pa saj se mi je vedno zdelo, da je glavna odlika Slovencev zdravi egoizem, s katerim smo prišli tako daleč. Imamo pač značajsko črto, ki nam je nihče ne more vzeti, pa če smo še tisočkrat hlapčevski. Osebno imam blazno rad to tradicionalno zadrtost, nad katero se intelektualci nenehno zgražajo, a hkrati s pridom črpajo iz njene bogate zakladnice. Mi smo dejansko svetovni čudež, pa če smo še tako zakompleksani. Samo če pogledamo hokejiste, ki bodo v skupini A igrali proti ZDA in Kanadi, državama, ki sta izumili to izjemno privlačno igro. Seveda se opravičujem Kanadčanom, ki so dejansko tisti, s katerimi se je vse začelo, toda ne morem si kaj, da ne bi omenil tudi njihovih najbolj osovraženih nasprotnikov, s katerimi se bodo pomerili naši risi. Dejstvo je, da osemdeset odstotkov naše reprezentance sestavljajo igralci, ki prihajajo iz Kurje vasi z okolico, če se lahko izrazim malce bolj slikovito. Če k temu dodamo dejstvo, da je na Jesenicah edina stabilnost led, ki ga ne zmanjka, niti kadar je na drugi strani reke že solata, je primerjava z velikani svetovnega hokeja kot na dlani. To, da bomo tam, v skupini A, je veliko več kot športni dogodek; gre za pravcati kulturološki šok, saj so primerjave med nami in drugimi člani elitne skupine malone smešne. Kolikor imamo mi prijavljenih igralcev, toliko imajo Rusi hokejskih igrišč. Malce karikiram, prosim, da mi tega ne zamerite. Ne bom jih štel, ker jih je preveč. In ko bodo fantje z Jesenic in iz okolice dosegli zadetek proti Ameriki ali Kanadi, bo to trenutek, ki bo nedvomno desetkrat močnejši od praznovanja dneva državnosti. Mi je prav žal, toda če je kdo pri nas konstitutiven, potem so to fantje z Jesenic, iz Ljubljane in še nekaterih krajev, kjer se rojevajo dobri hokejisti.