Da. Moj odnos do manekenstva se je popolnoma spremenil. Delala sem z najboljšimi fotografi na svetu, to pa je neznanski užitek. Všeč sem jim bila, ker sem se znala gibati. Potovala sem, učila sem se vse te različne jezike, bilo je zelo zanimivo. Res sem začela uživati. In lahko sem pomagala svoji družini. To je bil zame vedno poglavitni motiv. Nekoč, ko sem delala na Japonskem, so se na finančnem tržišču zgodile določene spremembe in dobila sem dvojni honorar. Denar sem poslala domov in prav ob pomoči tega denarja se je moja družina lahko preselila v novo hišo. Da, tako pomembno je bilo zame manekenstvo.