Že po zadnjem sodniškem žvižgu je prevladovalo mnenje, da po takšni drami točke štejejo dvojno. Še večji pomen so dobile po razpletu preostalih tekem. Vijoličastim je uspel namen približevanja vodilnim, od drugega mesta jih zdaj loči le pet točk. Sobotna zmaga je prinesla večplastno korist. Prekinila je urok domačega igrišča oziroma vloge gostiteljev in ob priključku k vrhu lestvice dodatno opogumila posameznike (Filekovič, Jelič, Mezga) pred nadaljevanjem sezone. Hkrati pa je pomenila tudi nagrado za pogum. Menjave branilca z napadalcem so še vedno redek pojav na naših igriščih. Branko Horjak je v lovu na izenačenje poslal na igrišče Zajca namesto Džiniča, skrčil obrambno vrsto na tri može in v želji po točki prišel do treh. »Morali smo tvegati. Teren je bil težek, zato žoga ni 'stekla'. Poleg zmage in približevanja ekipam, ki so na lestvici pred nami, me veseli tudi Filekovičeva uspešna vrnitev. Zdaj bomo lahko drugače sestavili obrambno vrsto, s tekmami bo prišla zanesljivost. Da se nam ne bo dogajalo, kar se je v teh dveh krogih, ko smo si zabili tri avtogole. Ko vratar prime žogo zunaj kazenskega prostora, je zame kot avtogol,« je Horjak brez podvprašanj takoj opisal osnovne ugotovitve uvoda v spomladanski del sezone. Čeprav ni želel pred tekmo iskati alibijev v okrnjeni zasedi, je bilo v soboto prisotno določeno obdobje mučenja. »Vselej pravim: Maribor je Maribor. Ne moremo delati razlik med posamezniki, ampak je treba iti naprej kot ekipa. Ekipa pa nato ustvari dobrega igralca.« Vas je Mezga prepričal, bo v prihodnje dobil več priložnosti? »Bomo videli, kako naprej. O izbiri tujcev se bomo odločali sproti, tudi glede na ekipe, proti katerim bomo igrali.« Pavlovič je upravičil status igralca s kapetanskim trakom? »Zagotovo. On je pravi vodja. Kot sem že dejal, Pavlovič v Mariboru doživlja drugo mladost. Lahko si le zaželim, da tudi v prihodnje nadaljuje s takšnimi igrami.«