»neposredno nagovarjajo naše volivce, običajni človek pa prihaja iz njihovih vrst« – z vsemi koristmi in stroški, ki lahko nastanejo. Winer optimistično gleda na prihodnost novinarstva, okuženega s spletnimi dnevniki. »To bo postalo del osnovnega znanja,« predvideva Winer, kar velja tako za javne kot vse bolj tudi za zasebne osebe. Ni jasno, ali »novinarstvu« to ugaja. Nekaterim novinarjem so naročili, naj svoje spletne dnevnike omejijo.21 Vendar pa je jasno, da smo še vedno v tranziciji. »Mnogo tega, kar zdaj počnemo, je šele ogrevanje,« mi je rekel Winer. »Veliko stvari mora dozoreti, preden bo to področje zrelo učinkovalo. In ker vključevanje vsebine na tem področju pomeni najmanjšo kršitev uporabe interneta (v smislu kršitve avtorske pravice)«, je rekel Winer, »nas bodo zadnje ukinili.« Ta govor vpliva na demokracijo. Winer misli, da se to dogaja, ker »ti ni treba delati za nekoga, ki nadzoruje, [za] čuvaja.« To drži. Vendar pa vpliva na demokracijo tudi na drugačen način. Ker čedalje več ljudi izraža svoja razmišljanja in jih tudi pisno zagovarja, bo to spremenilo način razumevanja javnih težav pri ljudeh. V glavi se zlahka motiš in zmotno razmišljaš. Težje je, kadar lahko izdelek tvojih misli kritizirajo drugi. Seveda pa le redkokdo prizna, da so ga prepričali o njegovi zmoti. Še redkejši pa so tisti, ki se ne zmenijo za dokazano zmoto. Zapisovanje idej, argumentov in kritik izboljšuje demokracijo. Dandanes verjetno obstaja par milijonov spletnih dnevnikov, kjer poteka takšno zapisovanje. Ko jih bo deset milijonov, bomo lahko poročali o nečem izjemnem.