Ozadje zgodbe o finančnih nepravilnostih v dveh slovenskih pokrajinskih arhivih, ki se vleče že od lanskega poletja, smo preverili tudi v Arhivu RS. Njegov direktor mag. Vladimir Žumer, dober poznavalec stanja na področju vseh slovenskih arhivov, med drugim tudi arhivski svetnik in predstavnik države v posameznih arhivskih svetih, nam je pojasnil nekatere okoliščine, ki so navedle kulturno ministrstvo na preverjanje poslovanja arhivov. Gre za nadzor nad denarjem, ki ga ministrstvo za kulturo namenja arhivskim javnim zavodom za njihovo redno dejavnost v okviru javne službe, ne za tisti del, ki ga razporeja v okviru javnih razpisov. To so seveda neposredni in splošni materialni stroški, znotraj katerih se je dogajalo, da so posamezni direktorji bodisi nepravilno izplačevali potne stroške ali avtorske honorarje, ki so z dekretom ministrstva za kulturo v javnih zavodih prepovedani, je pojasnil mag. Žumer. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana je tedanji in zdaj že odstavljeni direktor Janez Kopač odgovoren vsaj za dve večji kršitvi oziroma nepravilnosti: odobril je pokritje stroškov za dve ekskurziji delavcev arhiva, v drugem primeru pa je šlo tudi za sponzorstvo arhiva nekemu športniku. V Mariboru je bilo najdenih kršitev manj: gre predvsem za stroške službenih poti, ki so samo v primeru enega človeka, nekdanjega mariborskega podžupana in zdaj spet sodelavca Pokrajinskega arhiva Petra Pavla Klasinca, znašali v enem letu kar dvesto dni. Sporno je tudi izplačilo nekaterih avtorskih honorarjev in prepletanje dejavnosti oziroma prelivanje denarja med arhivom, ki deluje s proračunskim denarjem, in tamkajšnjim arhivskim društvom. Do nesporazumov v Mariboru prihaja tudi zaradi ukinitve mednarodnega raziskovalnega inštituta, ki pač ne more biti mednaroden, če ga ustanovi ena sama država.