Poljudnoznanstvene nadaljevanke o Plastosih, mutiranih in s čudesi protetike, genetike ter transplatorne tehnike izboljšanih prebivalcih Katastropolisa ob Obu, ki so preživeli jedrsko kataklizmo v drugi polovici enaindvajsetega stoletja, zaradi katere je od Evrope ostalo le nekaj zanemarljivih, ožarčenih arhipelagov, zasigurno ne bi bilo brez izuma časovno-prostorskega stroja ter brez nesebičnega truda Marka A. Kovačiča, ki je zaslužen za redna plastološka srečanja v Kapelici. Zadnje izmed njih, predstavitev paleoantropoškega muzeja, ki je zaradi težke dostopnosti in nezaupljivosti preučevancev ter zaenkrat skromne baze podatkov bolj žepnih dimenzij, je vendarle postreglo z obilico novosti. Med njimi je treba posebej omeniti prvo zbirko plastosovskih fosilov in grobih transplatacijskih orodij, edini znani video posnetek, ki potrjuje domneve o gibanju prebivalcev tundre, pa tudi vrsto portretov plastosovskih velmož in dam, katerih nadnaravna velikost in tehnika izdelave ostajata izziv za preučevalce. Ker je plastologija veda, ki zaradi intrigantnosti svojega predmeta in pregnantnosti izsledkov beleži nesluten razmah, je v Kapelici dan po otvoritvi potekal mednarodni simpozij, ki je še tvorneje zarezal v vrtinec mnenj in predsodkov, porojenih ob odkritju Plastosov. Menda najepohalnejše je priložil sociolog prof. Severin Nazarov, ki je obelodanil izsledke o prosti menjavi in umanjkanju gospostva v plastosovski družbi ter o užitku posvečeni spolnosti Plastosov, ki je posledica njihovega dvospolnega ustroja in ustreznih mehanizmov prokreacije. Če k ugotovitvam o popolnem nepoznavanju pojma ekonomije in družine, za katero je še do nedavnega veljalo, da je osnovna celica družbe, prištejemo nadvse nazorni prispevek ing. Juvencija Marina o energetski strukturiranosti paralelnega prostora, v katerem telepatsko komunicirajo Plastosi, gre vsekakor za odkritja, ki bodo zamajala temelje sodobne znanosti. Teoretski novum, ki obeta nove čase?