Problem, ki po definiciji štajerske deželne politike sploh ne obstaja. Manjšinsko politiko na avstrijskem Štajerskem v zadnjih 40 letih je mogoče na kratko povzeti s tezo: "Nimamo problemov, saj pri nas Slovencev ni. Več let je namreč deželna vlada obstoj slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem gladko ignorirala," je zapisal Der Standard in se tudi s strani združenja Artikel VII, ki je od nje zahteval manjšinske pravice, določene z državno pogodbo iz leta 1955, ni pustila dosti motiti. Šele sedaj zahtevajo tako liberalni kot tudi zeleni poslanci deželnega zbora priznanje slovenske manjšine tudi na avstrijskem Štajerskem. Včeraj se je v zvezi s tem vprašanjem sestal tudi pododbor ustavne komisije. Kljub temu priznanje slovenske manjšine na Štajerskem še ni zanesljivo, iz deželnovladnih krogov je namreč slišati, da bi morali to vprašanje obravnavati paralelno z vprašanjem priznanja nemške manjšine v Sloveniji. Poslanec ljudske stranke ter predsednik pododbora Reinhold Lopatka priznava, da je problem nadvse kočljiv tudi zaradi tega, ker se že več let tudi pripadniki slovenske narodnosti na avstrijskem Štajerskem ne opredeljujejo več kot Slovenci. Lopatka nadalje navaja, "da gre predvsem za intelektualne kroge v Gradcu, ki 'forsirajo' omenjeno priznanje". Der Standard nadalje poroča, da so tovrstne zahteve naletele na pozitiven odmev pri liberalnih poslancih in zelenih, Christian Brunner, predsednik štajerskih liberalcev, tako zahteva: "Ne gre za število, koliko Sovencev res živi na avstrijskem Štajerskem, tudi če jih je samo pet, imajo vsi ti točno določene pravice. In to morajo dojeti tudi nekateri deželni politiki." Brunner nadalje kritizira sprenevedanje v stilu: "Slovencev ni, in če obstajajo, naj se javijo," njegovemu razmišljanju pa se je pridružila tudi članica pododbora iz vrst socialdemokratov Ilse Reinprecht, ki meni, da so bili Slovenci v zadnjih dvajsetih letih izpostavljeni konsekventni asimilaciji, ki je skorajda povzročila izginotje manjšine.