Balilla je bila v tovarni krščena za tip 508, ko je leta 1932 prvič zakrožila po strešni preizkusni stezi tovarne v Lingottu. Namenjena je bila ljudstvu, širokim ljudskim množicam. Ne toliko širokim, da ne bi mogle plačati čisto zaresnega, resnega in solidnega avtomobila. Fiat 508 ni bil nikakršen cenen nadomestek kot na primer kakšen enovaljni nemški hanomag komissbrott ali češki aero. Res pa je imela prva balilla samo tri prestave, kar je bila v gorati Italiji precej neposrečena izjema. Torej so to prvo delali samo dve leti in jih vseeno naredili veličastnih 41.395. Toda sem gre šteti poleg dvo- in štirivratne limuzine še manjšino dvo- in štirisedežnih kabrioletov ter 508 S kot kupe ali spider. To je bil nadvse čeden in zmagovit mali športnik z motorjem, ki je imel viseče ventile in je zmogel 34 KM, pozneje celo 46 KM. Balilli so namreč kar naprej višali kompresijsko razmerje, da bi nadomestili premajhno izbiro prestav. Razen različici 508 M, ki so jo delali za vojsko do leta 1937 in je ves čas premogla samo pohlevnih 20 KM. Vseeno so leta 1934 fiata 508 prenovili in mu kot najpomembnejšo novost namenili štiristopenjski menjalnik - takšna je tudi Fajdigova balilla. Teh pa so do leta 1937 naredili 71.700, tudi v več karoserijskih različicah. Res, 995 ccm ni 1100 ccm, a vseeno balilla stoji na začetku nadvse uspešne Fiatove serije millecentov. Njeno ime pa pride od fašistične zveze mladine. Približno tako, kot je bilo hrošču najprej ime KdF, po nacistični delavski organizaciji. Ali nenazadnje našemu prvemu tamu - pionir. Kar pa je lahko tudi zato, ker je bil pač prvi.