O gradu Grm (Stauden), ki stoji na manjši vzpetini nad reko Krko v Novem mestu, je Janez Vajkard Valvasor med drugim zapisal: "Grad ima tudi lep in velik stolp, ki daje odlično zavetje, kamor se je ob preteči nevarnosti mogoče z begom rešiti. V gradu je lep arkadni hodnik in nadvse čedne sobane, katerih zidove krasijo deloma slikarije, deloma pa štukature ter precej veliko notranje dvorišče". Prvotno skromno pritlično grajsko stavbo s stolpom je leta 1586 sezidal baron Krištof Mordachs pl. Portendorf z Grabna, njegov sin Janez Andrej pa jo je petdeset let pozneje dvignil za eno nadstropje. Krištofov vnuk, baron Wolfgang Ferdinand Mordachs je leta 1675 prizidal še eno poslopje, ki ga je z dvema stranskima kriloma in visokim zidom povezal v stavbo z velikim notranjim dvoriščem, ki so ga krasile pritlične arkade in široko odprti hodniki s stebri, katere so pozneje zazidali. Tako je Grm dobil podobo poznorenesančne rezidence. Poleg gradu je zgradil še kapelo Božjega groba, stavba osmerokotnega tlorisa je bila rodbinski mavzolej. Pod grajskim poslopjem je baron Wolfgang Mordachs zasadil velik vinograd in ga obdal z zidom, pozidal pa je tudi več pomožnih gospodarskih poslopij. Za Mordachsi je Grm leta 1726 podedoval grof Siegfried Baltazar Gallenberg, leta 1751 pa je kupil Michelangelo Zois (kmalu zatem je cesarici Mariji Tereziji dal 40.000 goldinarjev in si tako kupil baronski naslov) in ga baročno predelal v današnjo obliko. Od takrat tudi izvira današnja podoba Grma. Leta 1810 je grad in gospoščino kupil dotedanji grajski oskrbnik Čeh Karel Smola, njegov vnuk Anton Vincenc Smola pa je leta 1886 prodal Grm deželnemu odboru Kranjske in ta je v gradu uredil dveletno vinarsko-sadjarsko šolo, ki je bila pred tem v gradu Slap na Vipavskem (Vinarska, sadjarska in poljedeljska šola na Grmu pri Rudolfovem). Po drugi svetovni vojni je bila v njem srednja kmetijska šola, danes pa so v gradu upravni prostori podjetja Adria in nekaterih drugih novomeških podjetij.