Za komentar očitkov, ki jih navajajo posavski lovci, smo povprašali direktorja Hidroelektrarn na spodni Savi Bogdana Barbiča: „V vseh fazah načrtovanja hidroelektrarn je upoštevana zahteva po sonaravnem oblikovanju elektrarn, zlasti bazenov, ki zaradi svoje velikosti predstavljajo največji vpliv na okolje. Pri tem se, zlasti v fazi izdelave prostorskih načrtov, usklajujejo različni vidiki in interesi v prostoru, ki so si pogosto v nasprotju,“ pravi Barbič. „Projektne rešitve so izdelane v skladu s prostorskimi akti, v katerih so predvidene tudi rešitve za sonaravno ureditev elektrarn: plitvine, nadomestni biotopi, mokrišča, zasaditve, »tihe cone«, dostopi za živali oz. ustrezna ureditev brežin, predvidena so tudi območja, kjer se ohranja naravna brežina nad gladino zajezitve. Nepretrgane zarasti vsaj enega brega bazenov pa ni bilo možno ohraniti tudi iz enostavnega razloga, ker po dolini, v precejšnjem delu tik ob bregovih Save, potekajo prometnice (ceste, železnica), ki jih je bilo potrebno bodisi nadvišati bodisi zaščititi pred vplivi zajezitve. V teh območjih so možnosti za zasaditev omejene, prav tako visokovodno-energetski nasipi, ki predstavljajo precejšnji del brežin bazenov elektrarn. Predvidena je vzpostavitev novega in ohranjanje obstoječega vegetacijskega vodnega roba povsod, kjer je to bilo možno. Dejstvo pa je, da je za ponovno zaraščanje bregov Save potrebno daljše obdobje. Predviden je tudi monitoring ter dodatni ukrepi, če se na podlagi monitoringa ugotovi, da so potrebni.“ Kaj pa delovanje ribjih stez? „Po začetku obratovanja je potrebno opraviti ihtiološki pregled z oceno vrstnega sestava in velikosti ribje populacije. Pregled naj bi se ponovil še tretje in šesto leto po začetku obratovanja. Na osnovi pregledov naj bi se ocenila učinkovitost ukrepov, sprejetih za varovanje vodnega življa med in po izgradnji elektrarne ter pripravile smernice za nadaljnje gospodarjenje z ribjim življem,“ pojasnjuje Barbič. Peter Pavlovič