Kaj jim ga ne bi nagnal, ko pa je v zadnjih petih prvenstvenih krogih odigral kar tri neposredne obračune s tekmeci za najvišja mesta, na njih pa osvojil skorajda neverjetnih devet točk. In to v kakšnem slogu. Najprej je bila na El Madrigalu povsem nemočna Barcelona, ki bi v svoji mreži domov kaj lahko odnesla še več kot tri zadetke, pred tednom dni je sredi Madrida s spektakularnih 4:3 klonil zvezdniški Atletico, v nedeljo zvečer pa jo je skupila še Sevilla. Ne tista Sevilla z začetka sezone, ki je pod bremenom tragične smrti Antonia Puerte imela pravo razprodajo točko, ampak Sevilla, ki je v zadnjem času pod vodstvom novega strokovnega štaba med drugim nadigrala in premagala tudi vodilni Real. Andaluzijci so tudi pred fanatičnimi navijači rumene podmornice igrali odlično in za uspeh storili zares vse, toda na koncu so morali mesto, katerega število prebivalcev komajda presega kapaciteto tamkajšnjega štadiona, zapustiti praznih rok. Villarreal je v tem trenutku preprosto preveč vroč, preveč neusmiljen, predvsem pa mu uspeva prav vse, kar si zamisli njegov čilski strateg Manuel Pellegrini. Da, na to ime smo prej ali slej morali naleteti, saj gre za moža, ki je neločljivo povezan z vsemi največjimi uspehi rumenih. Svojeglavi Južnoameričan seveda ni brez napak, saj mu mnogi upravičeno očitajo predvsem prestrog odnos do argentinskega superzvezdnika Juana Romana Riquelmeja - eden najboljših ofenzivnih vezistov na svetu je še vedno član Villarreala, a za kazen ne sme ne igrati ne oditi drugam. A naj se ta napaka zdi še tako huda, Čilenca preprosto ne moremo kritizirati. Kako le, ko pa je njegova povsem nezvezdniška ekipa novembrski reprezentančni premor dočakala na drugem mestu španske prvenstvene lestvice z le točko zaostanka za Realom in tremi prednosti pred vsemi ostalimi na čelu z Barcelono, ob tem pa Riquelmeja prav nič ne pogreša, saj je Pellegrini njegovo več kot dostojno zamenjavo našel v svojem rojaku, 21-letnem talentu Matiasu Fernandezu. Lahko z njim, predvsem pa s homogeno in izjemno uigrano ekipo Villarreal seže še višje kot v svojih doslej najboljših sezonah? »O tem še ne želimo govoriti,« je previden Pellegrini, toda v isti sapi poudarja: »A kot lahko vidite, se odlično kosamo s favoriti in na obračunih z njimi pridno nabiramo točke. Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost, a nekaj vem zelo dobro: trenutno si drugo mesto in le točko zaostanka za vrhom več kot zaslužimo.« Brez dvoma.