Mnogi današnji klubski predsedniki, ki so za lokalne zvezdnike zastavili celo svoje premoženje, napovedujejo vrnitev v amaterizem kot edino mogočo rešitev. V naših razmerah slabega profesionalizma ni več produkcije tržno zanimivih igralcev, s katerimi bi bilo mogoče kaj zaslužiti in denar vložiti v nadaljnjo reprodukcijo. S tega zornega kota je »come back« morda res edina rešitev, kajti drugih virov in plačnikov ni ali jih je veliko premalo. Še zlasti problematični so tržno manj zanimivi športi, ki veljajo za nekakšne jame brez dna. Toda tudi v nogometu, ki (teoretično) omogoča milijonske zaslužke, ni bolje, kajti že igralci v najstniških letih niso pripravljeni ničesar vložiti v lastno uveljavitev, ki bi jim ob ustreznem razvoju pozneje omogočila materializacijo začetnih odpovedovanj. Celo več: sodobno geslo je denar na roke in vnaprej. Seveda zaradi slabih izkušenj z neplačevanjem in nesankcioniranim izmikanjem pogodbenih obveznosti. Vse skupaj je nekak začaran krog, ki povsem neproduktivno izčrpava ene in druge, klube in igralce.