Karel Pligh je naslonil glavo na vzglavje stola in se zatopil v štetje, kolikokrat na minuto Chloe navrže v pogovor besedo »ej«, da bi je lahko malo pozabil zamotil na strah pred tisto nabrušeno britvijo, ki se je znova in znova sprehajala v neposredni bližini njegove spodnje ustnice. Kakor je lahko ugotovil tistega dne, je preobrazba klasične brade, kakršno je nosil od prihoda iz Prage, v majčken kosmat pravokotnik med spodnjo ustnico in konico brade, občutljiv postopek, ki zahteva svoj čas, najmanj petindvajset minut: skupno triinšestdeset »ej«, trideset »kul« in nekaj »pizd«. Še dobro, daK sreči je španščina zelo reven jezik, je pomislil Karel Pligh, preden je tudi sam na neko nepomembno Chloeino vprašanje odvrnil »kul«. Če bo šlo takole naprej, si je čestital, bom v dveh, treh mesecih govoril, kot da sem rojen Španec.