Tok, tok, tok, in spet se je drsal proti spalnici v ozadju hiše z revolverjem, naperjenim predse. Je nabit? se je vprašal veliko prepozno. Sodnik je gotovo nabil revolver, če ga je že imel zraven postelje. Ropot je bil glasnejši in je prihajal iz majhne spalnice, ki so jo nekoč uporabljali za goste, zdaj pa je bila že desetletja skladišče za škatle, polne stare šare. Z glavo je počasi odrinil vrata, da so se odprla, videl pa ni ničesar razen kartonskih škatel. Vrata so zanihala, se odprla bolj na široko in zadela stoječo svetilko, ki se je prekucnila naprej in treščila na tla blizu prvega od treh temnih oken.