Maščevanje je sladko, pravimo. Verjetno zato, ker veča ugled, dodaja Diamond. Kdor se ne maščuje, kaže šibkost. Drugi ga osumijo, da se ni sposoben braniti in da je napočil čas, da se ga znebijo. In kaj se zgodi, ko maščevanje prevzame nase država? Diamond je za Spiegel povedal zgodbo o svojem očimu, Jozefu Nablu, poljskem Judu, ki so ga leta 1939 Sovjeti odpeljali v Sibirijo, potem pa se je kot oficir bojeval v poljski diviziji Rdeče armade. Kmalu po vojni je v domačem kraju blizu Krakova izvedel, da je razbojniška tolpa pobila vso njegovo družino: mater, sestro in nečakinjo. Enega od storilcev je izsledil. Stopil je predenj z nabitim revolverjem. Prekaljen v bojih je vedel, da vojna iz ljudi naredi zveri. Ni hotel biti tak. Prijatelji so mu prigovarjali, naj stvar sam uredi, sam pa se je odločil, da zločinca preda novi poljski državi. Ta ga je izpustila. Jozef do smrti ni spregovoril o tem. V sebi je kuhal najstrašnejši bes sam nase. Pri 80 letih je povedal, da vsak večer pred spanjem grenko obžaluje, da se ni maščeval.