Črni bezeg (Sambucus nigra) je do deset metrov visok grm, ki junija cveti belo do rumenkasto v ploščatih pakobulih, septembra pa na njih zorijo plodovi, katerih barva preide od rjavo rdeče do črne. Najraje raste na sončnih rastiščih. Zgodaj spomladi nabiramo mlade liste in mlade poganjke, v cvetenju nabiramo cvetove ob sončnem vremenu, septembra dozorele jagode, nabiramo pa lahko tudi notranjo plast lubja korenin od februarja do novembra in srednjo plast lubja vej in stebel zgodaj spomladi in pozno jeseni. Čaj iz listov ali poganjkov pomaga pri zdravljenju sladkorne bolezni, spodbuja delovanje znojnic in izločanje seča ter s tem pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa. Proti bolečinah pri protinu sveže liste in poganjke prepražimo na svinjski masti ter uporabimo kot mazilo. Sveži listi, skuhani z mlekom in pretlačeni v gosto kašo, so kot obkladki uporabni pri opeklinah in hemoroidih, mlačen čaj iz listov, nakapan v uho, pomiri trganje v ušesu. Čaj iz cvetja še nekoliko bolj spodbuja delovanje znojnic, zato ga uporabljamo pri prehladih, gripi, bronhitisu, začetni pljučnici ter pri ošpicah, škrlatinki, astmi, dihalni stiski ter revmatičnih obolenjih. Lubje debla, vej in korenin pospešuje izločanje seča, deluje odvajalno in pomaga pri mišičnem in sklepnem revmatizmu. Takega čaja (žlička lubja na skodelico) ne smemo spiti več kot dve skodelici na dan, sicer nam povzroči hude slabosti. Iz cvetov lahko pripravimo osvežujoč napitek (šabeso) ali jih ocvremo. Zrele, črne jagode vedno uporabljamo prekuhane ali iz njih napravimo čežano. Surove jagode ali sok iz njih že v majhnih količinah povzročijo slabost, bruhanje in drisko. Sok ali čežano iz jagod uporabljamo pri boleznih živcev, vodenici in motnjah v krvnem obtoku, boleznih pljuč, nerednem odvajanju, išiasu in celo pri vnetju obraznega živca (trigeminusa). Iz zrelih bezgovih jagod lahko pripravimo tudi bezgovo vino.