»Trnova je pot do uspeha,« pravi Erik Gomezel in poudarja, da brez strasti in ljubezni do kulinarike nikakor ne smeš vzeti v roke kuhalnice, kaj šele prestopiti kuhinjski prag. »Poklic kuharja je težak, a če rad delaš, ne trpiš,« pravi v smehu. Zato mu tudi danes ni težko biti deklica za vse. V tem mladem hotelu, ki si po letu dni dela vztrajno utira tudi kulinarično pot, se je treba občasno lotiti vseh mogočih poslov - od dobaviteljskega in kuharskega do šefovskega, pravi Erik. Dobra ponudba na krožnikih je namreč zelo pomembna za njihove najštevilnejše goste, za pripadnike tiste ciljne skupine, ki ne prihajajo zgolj zaradi igralnice, ampak tudi zaradi dobre hrane. Najpogosteje so to sila izbirčni italijanski gurmani. Erik si prizadeva imeti izvrstne dobavitelje, pri katerih dobiva domače surovine, neredko pa se celo sam poda na nabiranje regrata ali divjih špargljev. Ponoči se pogosto zgodi, da mu spanec pokvari misel na katero od specialitet. Sicer pa so se že vsi navadili, da pride zjutraj na delo s šopkom sveže nabranih zelišč s svojega vrta.