Zapeljali smo se torej nekaj kilometrov daleč na obrobje mesta do redkega gozdička in hitro našli prav lep prostor ob ne ravno najbolj čistem potoku. »V Nabran hodimo na dopust že več let in vsakič imamo piknik v tem parku,« sva izvedela, medtem ko smo iz avta nosili stvari. Tudi tiste steklenice, ki so našle svoj prostor v hladnem potoku, ob in v katerem sta se družinska poglavarja lotila razkosavanja in čiščenja mesa. Medtem sta »gospodinji« Nona in Aygun začeli s pripravo zelenjave, v katero so romali kosi mesa na »plemenitenje«, midva pa sva tako kot vsi trije sinovi iz obeh družin pasla radovednost malo tu, malo tam, malo pa še pri ribičih, ki so nekaj metrov naprej uspešno namakali trnke. Sva pa prispevala svoj delež pri nabiranju dračja ter pripravi ognjišča in peki mesnih dobrot, nabodenih na kovinske palice. V žerjavici so se znašle še »kartuške« – krompir in omamne vonjave so se že začele širiti po okolici.