»Glavna težava je v številu stanovanj na območju za dvorcem. Zavod za varstvo kulturne dediščine bi privolil v največ tri tisoč kvadratnih metrov neto stanovanjskih površin (približno 60 stanovanj), lastnik gradu pa meni, da je to premalo, saj zaslužek z njihovo prodajo ne bo zadoščal za obnovo dvorca,« je pojasnil ravenski župan Tomaž Rožen . Na vprašanje, koliko stanovanj bi moral zgraditi, da bi se mu izšel račun, Pešl ni hotel odgovoriti. Kot smo izvedeli, je na območju nekdanjih grajskih spremljajočih poslopij načrtoval gradnjo 120 stanovanj. »V vsakem primeru bomo na zavodu za varstvo kulturne dediščine dovolili zgraditi več površin, kot jih je bilo nekoč. Če so investitorji oziroma lastnik gradu imeli z občino Ravne na Koroškem kak drug dogovor, je to njihov problem,« je dejal Srečko Štajnbaher , vodja mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Nič ni narobe, če dvorcu še kaj dodamo. Vendar ga morajo nove stavbe vsebinsko dopolnjevati, ne pa mu konkurirati. Zgled za to je obnovljeni ravenski grad,« je opozoril Srečko Štajnbaher. Po njegovem mnenju je predlog, da bi dovolili stanovanjsko gradnjo na ploščadi pod dvorcem, od koder je lep pogled na ravensko trško jedro, nesprejemljiv.