Za načrtovanje atentata je bilo treba vedeti, kdaj se Heydrich giblje po mestu in kje. Dolge ure so prežali na cesti med njegovo rezidenco in mestom, prezebali in se skrivali po uličnih vogalih, da so si ustvarili vsaj približno sliko o njegovem gibanju. Toda to ni bilo dovolj. Potrebovali so še notranje informacije, ključne za atentat. Heydrichovo delovno mesto je bilo v Hradčanih v središču Prage. Sicer so bili obkroženi s stražo SS, toda v palači je bilo varovanje pomanjkljivo. Komandosoma je uspelo vzpostaviti stik kar z dvema domačinoma, ki sta bila v službi pri vzdrževanju Hradčanov. »Mladeničema sem rekel, da mi ta stvar ni nič kaj všeč – diši namreč po pokopališču – toda pomirila sta me,« je po koncu vojne povedal eden izmed njiju. Tako sta Gabčik in Kubiš lahko sestavila natančen dnevni red Heydrichovega gibanja in začela iskati primeren kraj za izvedbo atentata. Bilo jima je jasno, da ga ni mogoče ubiti niti na Hradčanih niti v njegovi stanovanjski hiši. Atentat prav tako ni mogel uspeti v središču Prage, saj je bilo tam vedno veliko policije. Zato sta začela opazovati podeželsko pot od Heydrichove hiše v Panenskih Brežanyh do Prage. Za atentat sta izbrala gozdiček južno od vasi Brežany. Čez cesto sta nameravala potegniti jekleno vrv, zaradi katere bi se moral Heydrichov avtomobil ustaviti, nakar bi ga zasula s streli in bombami. Načrt sta morala opustiti, saj nista imela tam nobene možnosti za pobeg. Pokrajina je bila prazna, hiš malo in atentat bi se končal z njuno smrtjo. S kraja atentata bi lahko pobegnila edino s kolesi, saj avtomobila v tedanjih razmerah ni bilo mogoče dobiti.