Mohamed na posebnem zaslišanju, ki naj bi določil status tako imenovanega sovražnega borca, ni poročal osebno, temveč je njegovo izjavo prebral neimenovani ameriški častnik, pri čemer je imel pravico morebitne intervencije. V omenjenem pisnem priznanju je navedel, da je za »operacijo 11. septembra 2001 odgovoren od A do Ž«, hkrati pa prevzel odgovornost še za 28 drugih načrtovanih in izvedenih terorističnih napadov. Tako naj bi stal za načrtovanjem atentatov na nekdanja ameriška predsednika Jimmyja Carterja in Billa Clintona ter papeža Janeza Pavla II., za napadoma na newyorški Svetovni trgovinski center leta 1993 in nočne klube v Baliju leta 2002, v dolgi vrsti neuresničenih napadov pa so se kot tarče znašli tudi Panamski prekop, londonski Big Ben, poslovne zgradbe v Chicagu in Los Angelesu, jedrske elektrarne v ZDA ter ameriška in izraelska veleposlaništva po vsem svetu. Mohamed je priznal tudi ustanovitev posebne teroristične celice za proizvodnjo biološkega orožja, kakršen je antraks, ter sestavljanje umazanih bomb. Pri branju priznanja je zastopnika zmotil le pri omembi načrta atentata na papeža leta 1995 na Filipinih, ko je dejal, da zanj ni neposredno odgovoren on, ampak je pri načrtovanju le sodeloval. Mohamed, ki so ga pakistanske oblasti obtožile, da je bil vmešan v uboj novinarja Wall Street Journala Daniela Pearla, tega ni priznal, je pa navedel, da je načrtoval uboj pakistanskega predsednika Pereza Mušarafa. Sicer pa se je Mohamed v svojem pričevanju opisal kot operativni poveljnik vseh akcij Al Kaide po svetu.