V odboru se strinjajo, da ima otrok svoje pravice, prva med njimi pa je pravica do življenja. A da bi otrok imel to pravico, se mora najprej roditi, rodi pa se lahko le, že ženskam ni odvzeta pravica do materinstva. In to pravico jemlje zakon, ki ga je podpisal dr. Bajuk, majhni skupini naših državljank, ki si zaradi upravičenih razlogov želijo oploditev z biomedicinsko pomočjo. Upravičenost po Kebrovi noveli preveri posebna državna komisija, ki lahko prosilko zavrne. S tem se izogne neustavnosti, v katero je padel Bajukov zakon, ko skupino žensk postavlja zunaj zakona, jo torej vnaprej diskriminira, ji odvzema pravico do enakosti pred zakonom in ji dela s tem nepopravljivo krivico. Odbor opozarja, da ne drži trditev iz izjave, češ da zakonsko besedilo, o katerem bomo glasovali, sploh ne upošteva otrokovih koristi. Upošteva jih, saj se zavzema za njihovo rojstvo na podlagi naravnega vzgiba vsake ženske, da bi darovala življenje svojemu otroku. Izjava tudi omenja preziranje stroke in moralnih načel v noveli zakona, pri čemer odbor poudarja, da v noveli ne gre za nikakršen prezir, saj se oploditev zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo z vidika biomedicinskega postopka prav nič ne razlikuje od oploditve zdravih žensk iz para, torej od postopka, ki ga dovoljuje Bajukov zakona. V Odboru za svobodno odločanje menijo, da vsi problemi izhajajo iz osrednjega stavka izjave: Medsebojna podaritev moža in žene je edini naravni in ustrezni način spočetja novega življenja. Sprašujejo, ali je bila zaradi takega mišljenja ukinjena semenska banka, zaradi česar okrog 400 neplodnih parov sedem let zaman čaka na umetno oploditev. Izjava sploh ne govori o oploditvi zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo, zaradi česar je Kebrov zakon sploh nastal, ker je načeloma proti temu, čemur pravi umetna oploditev! Iz tega pa je mogoče sklepati, da je potemtakem tudi proti Bajukovemu, ne samo proti Kebrovemu zakonu, čeprav proti drugemu protestira, ob prvem pa je bila tiho.