Zdelo se mu je, da mu je žena nekje na pol poti med spanjem in budnostjo razlagala nekaj o pokvarjenem pralnem stroju in obisku serviserja,a se je zdelo vse skupaj kot oddaljen privid iz neke druge resničnosti. Ko je zvonec še enkrat pozvonil, se mu je zazdelo da bi utegnil biti obisk serviserja še kako važna zadeva, ki bi ji v neki drugi resničnosti lahko namenil več pozornosti. Ves pomečkan in še napol zalepljen je odprl vrata stanovanja in na drugi strani zagledal nekoga,ki bi utegnil biti serviser. Velik možakar s še večjo škatlo orodja je vstopil in takoj vprašal: »Kje imate kopalnico?« »Kar naprej in desno« je zamomljal in v mislih klel serviserja in ženo, da sta mu onemogočila miren spanec na edini prost dan v tednu. »Kaj je zdaj to?« je vprašal serviser, ko je na prvi pogled ocenil stanje stroja. »Kaj ste čarali na njemu? Ste prižigali vse tipke zaporedoma ali kaj?« Vprašal se je ali niso stroji prav zato na svetu, da lahko po milji volji pritiskaš na gumbe in čakaš kaj se bo zgodilo, konec koncev smo jih zato izumili, da nam služijo in omogočajo užitek pritiskanja. Če gumbi ne bi bili uporabni, bi bilo povsem nesmiselno vgraditi jih že na začetku. Na glas pa je rekel: »Stroj je nov pa sva z ženo malce probavala različne programe. Hotela sva ga zakleniti pred otroci in vklopiti funkcijo dodatnega izpiranja.« »Ste zmešani? Te funkcije so samo zato tukaj, da zadostijo evropskim standardom, v praksi pa prav ničemur ne služijo. Ko stroj zaprete je že avtomatsko zaprt in ne potrebujete gumbov za dodatno zaklepanje, tudi izpiranje je možno v navadnem programu in ne potrebujete pritiskati gumbov za dodatno izpiranje. Ni čudno da se vam je v centrifugi nabralo toliko vode...« »Ampak«, je vprašal napol jezno, »v čem je pa potem smisel vseh teh gumbov in funkcij? Da zmedejo človeka?« »Točno to«, je priznal serviser, »vi se kar držite osnovnega programa pranja in gumba za štart in konec pranja, pa bo vse v redu.« In že ga ni bilo več v stanovanju. Nekje v daljavi je slišal njegov glas, da je lahko še hvaležen da mu tokrat ne bo zaračunal in da naj si bolj natančno prebere navodila. Hm, navodila...Nazadnje ko je bral navodila se ni ravno najbolje končalo. V čem je potem funkcija navodil, če te le še bolj zmedejo in ti ponujajo možnosti, ki v praksi sploh ne obstajajo ali pa celo zablokirajo osnovne funkcije delovanja. Hm, tega sveta že dolgo ne razume več. V socializmu si imel vse lepo porihtano: nobenih dodatnih gumbov, nobenih odvečnih navodil in zdravo razumsko logiko, ki je držala kot pribito na vsakem koraku. Ko si šel v trgovino, si v njej zapravil desetkrat manj časa in denarja kot ga zapraviš danes. Na izbiro si imel dve vrste salame, dve vrste sira in eno vrsto kruha in svet je izgledal tako urejen in smiselen. Tako preprost in funkcionalen. Tako življenjski...Le kaj si ljudje sedaj mislijo, da bodo s svobodno izbiro potegnili boga za jajca? Da bodo kaj bolj srečni, če bodo namesto dveh vrst lahko izbirali med desetmimi vrstami sira? Da jim bo pralni stroj z dodatnimi funkcijami prinesel smisel življenja in odrešitev? Kakšna neumnost...kako globoko je utonilo človeštvo. Ubogo človeštvo... Ko se je ves utrujen od nesmiselnega pogovora s serviserjem vsedel za računalnik, se mu je na facebook-u odprl seznam prijateljev, ki mu pošiljajo čestitke za rojstni dan. »Aha, dobro da vem da imam rojstni dan. Ampak kdo za vraga so ti ljudje, ki bolje od mene vedo kdaj sem se rodil?« Še enkrat je preletel seznam. Razen dveh znancev, ki ju je enkrat po naključju uvrstil v svoj seznam, ostalih ljudi sploh ni poznal. Med njimi je bil celo psihoterapevt, ki ga je sovražil iz dna duše, ker je splošno znano dejstvo, da idealna ljubezen ne obstaja, tržil na vsakem koraku in ga celo vrinil med čestitke za rojstni dan. Tokrat mu je sporočal, da je zaljubljenost samo farsa in da z romantičnimi temami najbolj služijo populistični literati in filmarji. »Hm, kakšna ironija«, si je mislil, da se ta človek upa trditi kaj takega in sebe izvzeti iz tega kroga. Še dobro da je njegova žena obsedena z njim in da bi lahko namesto da prebira njegove neumne knjige kdaj tudi počistila stanovanje in pripravila kak priboljšek za kosilo...In že se je videl vsega mogočnega kako koraka od ene ustanove do druge z nabito puško v roki. Najprej pride v knjigarno in prestreli vse uspešnice, ki so bile kdaj napisane na temo duhovnega razsvetljenja, vegetarijanstva in ljubezni. Potem vkoraka na Zavod za zaposlovanje, kjer ukaže vsem svetovalcem za iskanje zaposlitve naj se slečejo in udeležijo orgij, da bo lahko če ne drugega zaslužil vsaj s prodajo pornografskega filma... Saj mu je nazadnje njegova svetovalka za iskanje dela omenila, da se mora v teh časih posluževati izvirnega in kreativnega načina iskanja zaposlitve... Že je razmišljal o tem kako bi bila naslednja postojanka policijska postaja, kjer bi njegova domišljija lahko dobila prave razsežnosti, ko je v vratih zaškrtal ključ. V naročju sta se mu v trenutku znašla njegova otroka, ki sta prišla iz trgovine z zvrhano goro sendvičev: »Imamo sendvič z govejim želodcem pa enega z mortadelo pa tudi s kuhano šunko se bo našel«, mu je med poljubi zašepetala najmlajša hčerka. Takoj za njima se je na vratih znašla žena z novim izvodom knjige, ki govori o tem, da brezpogojna ljubezen ne obstaja. »Ta knjiga bi lepše izgledala z luknjo«, ji je omenil. »Kaj si rekel, dragi?« »Nič, nič, pralni stroj je popravljen. Vse je v redu, draga.« »Ah, čudovito.« Svet je lep če so pralni stroji popravljeni, žena čustveno izpolnjena in če otroci uživajo v raznovrstni hrani.