Neki Bushev dobri znanec meni, da je ravno ta fundamentalna, ostro jasna življenjska odločitev najbolj zaslužna za rigidne miselne vzorce, ki jih mladi Bush vnaša v ameriško oziroma svetovno politiko: boj dobrega proti zlu; kdor ni z nami, je proti nam; palestinski bombaši se razstreljujejo zato, ker sovražijo Izrael... V dneh ameriške moralne razsrediščenosti po 11. septembru največja nacija na svetu se je nenadoma zavedela, da je ranljiva na lastnih tleh je Busheva moralna jasnost naredila iz predsednika z eno najbolj dvomljivih volilnih zmag v ameriški zgodovini in človeka, ki je nehote ustvaril nov termin za jezikovne spačke (bušizmi), zvezdnika z rekordno popularnostjo. Posvetna slava pa je minljiva. Ameriška vojaška kampanja je resda raztreščila talibanski režim, a končni lov na Osamo bin Ladna v gorovju Tora Bora je bil polomija. Afganistan je ne le politično izrabljena tema, marveč se utegne s povratkom pobeglih talibanov spremeniti v gverilsko bojevališče. Gospodarska recesija in korporacijski škandali razkritje knjigovodskega goljufanja borzne javnosti, v katerega sta bila nekoč vpletena tudi Bush in njegov sedanji podpredsednik sta močno načela integriteto ameriškega predsednika. Bushevi skušajo mrzlično preusmeriti pozornost javnosti na domnevno dejstvo, da je dežela še vedno v vojni, vojni proti terorizmu.