Kot enega večjih primanjkljajev so omenili tudi paliativno nego, vodja registra raka in epidemiologije na Onkološkem inštitutu Maja Primic Žakelj pa je povedala, da tudi načela preventive, na primer prehranske politike, pogosto ostajajo zgolj »na papirju«. Skupina, ki jo je včeraj vodila, je ugotavljala, da bi promocija zdravja morala postati vladni projekt, saj bodo drugače dejavnosti še naprej tekle nepovezano. Primic-Žakljeva je dodala, da bi morala politika pokazati zanimanje za to z imenovanjem koordinatorja za program na državni ravni in vzpostavitvijo nadzornega odbora za implementacijo programa, ki bi moral biti ustrezno podprt tudi z denarjem. »Na področju organizacije zdravljenja danes ni več pomembna kvantiteta, da imaš bolnišnico ob svojem pragu, ampak kakovost. Postati bi morala prioriteta, vzpostavljen pa bi moral biti tudi nadzor«. Njene besede potrjuje tudi uvodni povzetek statistike preživetja, ki ga je omenil Lešničar: v Sloveniji so bili v primerjavi z drugimi državami zelo uspešni pri redkih oblikah raka, ki so jih zdravili na terciarni ravni, manj pa pri »pogostejših«.