A tudi takšna reja ni bila prava zanju, čeprav sta vztrajala sedem let. »Oddaja telet je bila zmeraj ena velika muka, neprijetno delo,« pove gostitelj z grenkobo v glasu, »ker si videl, kako uživajo v življenju. Živali so nagonsko začutile, ko jih je bilo treba poloviti in odpeljati na oddajni kraj, da se jim bo zgodilo nekaj hudega in da se jim bliža zadnja ura.« Sčasoma sta se odločila, da tega ne bosta več počela in sta nehala pripuščati, da bi prekinila krog razmnoževanja. »Težko je upravičiti, kar si počel, ampak tako je,« pove Marko. Molznice sta prepustila sosedu, štiri krave pa sta obdržala in še danes brezskrbno mulijo travo pri njima. V bližnjem hlevu jim družbo dela nekaj let star vietnamski prašič, ki si mu ni treba beliti glave, ali bo nekoč končal v mesnici. Nekdo si ga je zaželel kot eksotično domačo žival, a je navdušenje izpuhtelo, ko je iz pujska zrasel pujs.