Ker mu je pogosto ime Boškarin, pa ne le njemu, marveč tudi biku in še prenekatera krava je Boškarina, je ime prevzela tudi pasma. Do tekmovanja so ju ločile več kot tri ure, med katerimi je privezana žival mulila travo in gospodar žulil pivo. V družbi kmetov ali rejcev, ki so že pripeljali svoje lepotce, je pozorno pogledoval proti slednjim, spraševal po teži, primerjal rogove, noge, ušesa ... in razmišljal, kako se bo odrezal njegov. Če ne na glas, je tuhtal v sebi, kajti prvim trem so se - v vseh treh kategorijah - obetali dokaj lepi denarci: 1500 kun (kuna je okrog 30,4 tolarja) za zmagovalca, 1000 za drugo- in 500 za tretjeuvrščenega. Seveda je bilo Severinu povsem jasno, da bodo v Kanfanaru manj tekmovali, kajti 22 prispelih glav je bolj ali manj vse volovsko bogastvo Istre (morebiti jih je po hlevih ostalo pet, šest), ampak bodo predvsem negovali tradicijo, se poklonili avtohtoni pasmi goveda in privlačili številne turiste. Medtem ko so teden dni poprej v Višnjanu pripravili praznik plemenskih bikov in krav, so tokrat opozorili na vola. Vsaj nekdaj je bil nepogrešljiva delovna žival, vendar so jo skorajda za vselej izpodrinili traktorji. In z njo postarane Istrane.