Hip zatem je iskra jeze preskočila med Pravičnike, nova množica se je zbrala v Ljubljani, besede so bile težke: deportacija, koncentracijska taborišča. Roka nekega okornega stihoklepca je na dvajsetmetrski transparent zapisala: Ker nam vlada ku klux klan, je vsak od nas Cigan. In prilila olja na ogenj: zakaj pa naj bi se večina državljanov naenkrat počutila, kot da so pripadniki linča in ksenofobije? Sledilo je vladno mrzlično iskanje lokacije, kjer bi se Romi dobro počutili, povsod upori lokalnega prebivalstva, cestne barikade, nočni ognji, nekemu uredniku je zlodej prišepnil: vaške straže, da bi s tem namignil na belogardistično preteklost teh krajev. Stigma se je prijela, pa čeprav so na barikade in straže pozivali tudi častivredni župani in poslanci strank, ki s takim nazivom ne bi imele rade nič skupnega. Mediji niso samo navdušeno spremljali razgibanega dogajanja, ampak so ga tudi kreirali. Ob nekem poskusu, da bi se Romi vrnili v svoj zaselek, so novinarji najprej obvestili vaščane Ambrusa, kakor je odkrito povedal v kamere njihov predstavnik. Spet so imeli zbrano množico in Dogodek. Eden od jeznih vaščanov dobi udarec po glavi, še ena krvava lobanja in hip zatem nov medijski napad, tokrat na policijo, ki »pretepa lastne državljane«. Če pritrdimo mnenju, da bi bilo treba romsko naselje braniti s tanki, si ni težko predstavljati, kaj bi sledilo.