Pred dnevi me je sorodnica ogovorila:"A ti sploh veš, kakšni ste Kozjanci?" Pokazala mi je Mladino št. 36 in v njej komentar z naslovom Pusti ti to (IX) avtorja Jurija Hudolina. Ko sem članek prebral, mi ni bilo nič več jasno. Avtor naj bi skupaj s svojim bratom obiskal svojega mrzlega strica na Kozjanskem. Zakaj sem napisal naj bi ga? Zato ker je Kozjansko, ki ga opisuje, neko drugo Kozjansko, kot tisto, ki ga poznam jaz, pa verjetno še marsikdo drug. Kozjansko naj bi bilo polno napol pozidanih neometanih hiš oziroma bajt, zidanih z majhnimi rdečimi zidaki, kozjanski gospodarji pa naj bi bili našnopsani nasilneži, kozjanske gostilne že dopoldan polne nasilnih možakov, ki z orošenim laškim hladijo od šnopčka razgrete trebuške, pri njegovem mrzlem stricu pa bajta takšna, da je avtorjev brat, nevajen vsega hudega, bruhal, ko jo je videl. Saj nisem vedel, ali naj se smejem ali jezim. Morda pa ima možak prav in jaz vsega tega ne vidim, ker pač vsak dan živim tu. Pa se zapeljem malo po Kozjem in okolici. A 'lej ga šmenta, neometanih hiš skoraj nič, le nekaj novogradenj. Gostilne v Kozjem prazne, gostilničarji pa tarnajo nad slabim obiskom in noben se niti ne spomni dveh tujcev, ki sta veselo častila polno gostilno. V časopisih nikjer ne omenjajo nasilja na Kozjanskem, za razliko od nekaterih zloglasnih četrti v naših največjih mestih. Morda pa avtor članka le ni bil na Kozjanskem in je svoj članek napisal v varnem naslonjaču nekje v Ljubljani. Honorar bo tako ali tako, pa še glave ni treba nositi "na prodaj". Saj je tudi Karl May pisal cele knjige o Indijancih, ne da bi jih sploh videl. Je pa res, da je bilo v tistih časih malo težje priti iz Nemčije v Ameriko, kot je v tretjem tisočletju iz Ljubljane v Kozje, čeprav se je treba za vsak pridobljen tolar za naše ceste še kako potruditi. Črv dvoma mi ne da miru. Pa saj si ni vse gladko zmislil. Celo naslov je napisal, kje je bajta njegovega mrzlega strica. Bom pa malo preveril. In glej, naselja s takim imenom na Kozjanskem sploh ni. Malo drugače se sicer imenuje naselje v sosednji občini Podčetrtek. Na omenjeni hišni številki pa uspešen posestnik in podjetnik. Njegova "bajta" je pravo nasprotje tistega, kar naj bi avtorjevega brata pripravilo k bruhanju, razen če niso morda vsa tista piva, ki naj bi jih častil lokalnim pijančkom, končala v njegovem želodcu. Pa še kaj za vid bi moral popiti, da bi mu iz Kozjega lahko pokazali hrib s stričevo bajto. Treba pa je gospodu Hudolinu priznati, da je v nečem celo poveličal Kozje. Prisodil nam je namreč "socialno", ki naj bi se ukvarjala s stričevimi otroci, pa je najbližja "socialna" v Šmarju pri Jelšah.