Kot rečeno, film ne prinaša nikakršnega razsvetljenstva. Vse je jasno od prve minute. Ampak ima svoje trenutke, zaradi katerih ni za takojšnjo pozabo in napotitev v koš. V prvi vrsti je to prispevek prej omenjenega Carella, ki ima nekaj dobrih in dovolj hecnih momentov, pa čeprav lahko trdim, da so ustvarjalci premalo izkoristili njegov talent. Poleg nekaterih mimik bi izpostavil še končni obračun z likom, ki ga ponudi Zach Galifianakis in pa tisto zadnjo prezentacijo mišjega življenja. Kaj pa film lahko ponudi poleg te osebne note? Hm… Morda bi kdo ob koncu lahko prepoznal tisto znamenito krilatico, ki gre: vsi drugačni, vsi enakopravni. Ampak to le ob koncu, medtem, ko film vseh preostalih 90 minut točno nakazuje kako je družba sestavljena in kdo jo vodi. Tu so bebci le statisti, tisti, ki je drugačen je v hipi zasmehovan. Ta družba išče ovce in naj mi ugasne tipka enter na tejle tipkovnici sedaj, ampak ovce so tisti kravateži, ki se na vse kriplje trudijo pridobiti šefovo potrditev in se kronično predajajo zlorabi in sramotenju. Barryju tega ni potrebno, on je samosvoj, vladar svojega sveta, ki za srečo ne potrebuje veliko, le mrtve miši.