Kako nonšalantno se obnašajo v inštitucijah, ki naj bi bdele nad zdravjem prebivalstva, pa kaže tudi delovanje Urada za kemikalije, ki bi v prvi vrsti moral spremljati dogajanja v zvezi z negativnimi vplivi pesticidov na zdravje ljudi. Tako, denimo, ni bilo nikakršne reakcije na ugotovitve Evropskega parlamenta (v obliki resolucije) o najbolj rizični skupini kemikalij, ki škodijo hormonskemu sistemu ljudi in naravi, saj so omenjeni vinclozolin, thiram, linuron, acetoklor, alaklor in atrazin pri nas še vedno v široki uporabi. Po svetu obstajajo prava gibanja (Pesticide action network, mreža več kot 400 nevladnih organizacij iz 60 držav), ki se borijo za opuščanje rabe sintetičnih kemikalij v kmetijstvu. Zbirajo in analizirajo različne raziskave, ki dokazujejo neposredno povezavo med nastankom raka, zastrupitvami, sterilnostjo in motnjami v reprodukciji ter uporabo pesticidov. Imena najbolj spornih pripravkov ter posledice, ki jih povzročajo, tudi objavljajo na spletnih straneh. Med hormonskimi disruptorji so tudi dithane m 45, pencozeb, mazeb in ridomil gold, to pa so pripravki, ki jih opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije te dni prav priporoča.