Njegovo (ne samo simbolno) središče je Jeruzalem. Na glavni nakupovalni ulici Ben Jehuda v zahodnem delu mesta je vrvež od jutra. Blišč bogatega izraelskega sveta. Tudi v starem delu Jeruzalema cveti trgovina. Na bazarju v arabski četrti starega jedra se tre ljudi ob stojnicah z mesom, šali, orientalskimi dobrotami … Ne tujci ne izraelski vojaki ne zbujajo veliko pozornosti. Po križevem potu hodijo romarji iz Španije, njihovega prepevanja ni zmotil niti mlad Palestinec, ki je v avtomobilu pri odprtem oknu poslušal sodobno glasbo. Pri zidu objokovanja pod mošejo Al Aksa in nekdanjim judovskim templjem se zdi, kot da le turisti motijo mir molitev Židov iz vseh koncev sveta. Izraelske zastave, obešene na zgradbah, so simbolna znamenja tega, da je židovska država med šestdnevno vojno leta 1967 zasedla ta del mesta in si ga pozneje tudi priključila. Amos Gil je vodja organizacije Ir Amin (mesto narodov), ki se ukvarja z Jeruzalemom, njegovim urbanim razvojem in prihodnostjo. O posledicah ukrepov, sprejetih za »zagotavljanje varnosti«, je govoril hladno, stvarno in brez vrednostnih sodb. »Se je sploh kdo vprašal o posledicah gradnje zidu v mestu. Razdeljena so naselja in ločene družine. Zakaj so postavili zid sredi palestinskih sosesk, če so hoteli doseči mir z ločitvijo dveh narodov? Postavljen je bil zaradi intifade in izkoriščen za postavljanje meja večjega Izraela. Če je res pripomogel k večji varnosti, pa sploh ne moremo z gotovostjo trditi,« je razlagal Gil, s hrbtom obrnjen proti strateško ključnemu območju pri največji židovski naselbini na Zahodnem bregu Maale Edumim (približno 30.000 prebivalcev), eni od ključnih spornih točk v zadnjih mirovnih pogajanjih. »Zid nam zagotavlja več varnosti. Otroke lahko pošljemo v šolo z manj strahu, mladi se lahko zvečer zabavajo,« je zatrjeval prebivalec naselja Daniel Marks. In kakšni so še stranski učinki zidu? Po mnenju direktorja jeruzalemskega inštituta za evropske študije Šloma Avinerija je z njim tudi konec ideje velikega Izraela med Jordanom in Sredozemskim morjem. Do tam kjer je zid ali je postavljena žičnata ograja, naj bi segala židovska država. Zid da je sicer vsekakor slaba rešitev, a boljše poti za preprečevanje samomorilskih napadov ni.