ne bo zrasla. Manu je ubogal in položil ribo v majhno posodo, a do jutra je tako zrasla, da je niti največji kotel ne bi več zmogel držati. Manu jo je nesel v bližnje jezero, kmalu pa je bilo tudi to premajhno in z veliko težavo jo je prenesel v morje, kjer je spet spregovorila: »Čez sedem dni bo prišla velika poplava. Poslala bom ladjo pote in po sedem ostalih modrecev, ti pa vzemi par od vsake živali in še seme od vsake rastline.« Manu je naredil, kot mu je ukazal bog v ribji podobi, sedmi dan pa je morje prestopilo bregove in pogoltnilo celo Zemljo. Pred Manujem se je takrat pokazala ogromna ladja, kamor se je vkrcal z vsem živalstvom in rastlinjem. Sam Višnu v ribji podobi, sedaj z zlatimi luskinami, je vlekel ladjo na najvišje vrhove gor, kjer je ladja pristala. Manu je počakal, da so se vode začele umikati, nato pa je ladjo spretno spustil po pobočju gore. Ta gora še danes nosi ponosno ime »Manujev spust«. Še danes so v mnogih indijskih templjih vrezane figure deklet z ženskimi repi, znanimi kot Matsyanari.